V procesu kaljenja, ko je ogromna napetost, ki nastane pri kaljenju, večja od trdnosti samega materiala in presega mejo plastične deformacije, bo povzročilo razpoke. Razpoka pri gašenju se pogosto pojavi kmalu po začetku preoblikovanja konjskega telesa, porazdelitev razpoke pa nima določenega pravila, vendar jo je na splošno enostavno oblikovati pri mutaciji ostrega kota in preseka obdelovanca. Razpoke pri gašenju, opazovane pod mikroskopom, so lahko medzrnske ali transgranularne razpoke. Nekateri so radialni, nekateri pa so enojne ali mreže. Gasilna razpoka, ki jo povzroči prekomerno ohlajanje v martenzitni prehodni coni, je pogosto transgranularna porazdelitev, razpoka je relativno resnična in okoli majhne razpoke ni razvejanja. Razpoke pri kaljenju, ki jih povzroča visoka temperatura ogrevanja pri kaljenju, so porazdeljene vzdolž kristala, konec razpoke je v redu, značilnosti pregrevanja pa so: v konstrukcijskem jeklu je mogoče opaziti grobi igličasti martenzit; V orodnih jeklih lahko opazimo evtektične ali oglate karbide. Na obdelovancu iz visokoogljičnega jekla z razogljičeno površino je po kaljenju enostavno oblikovati mrežaste razpoke. To je zato, ker je prostorninska ekspanzija površinskega razogljičenega sloja med hlajenjem s kaljenjem manjša kot pri nerazogljičenem jedru, površinski material pa se zaradi raztezanja jedra v mreži razmakne.
Osnovne oblike razpok pri gašenju so predvsem: vzdolžne Ravenove, prečne razpoke, mrežaste razpoke in luščenje razpok itd., Specifična situacija je naslednja: 1, vzdolžne razpoke večinoma nastanejo na kaljenem jeklu in tangencialna natezna napetost površina je večja, kot se lahko pojavi aksialna natezna napetost. Razpoke so razporejene osno od površine proti sredini. 2, prečna razpoka v primeru, da obdelovanec ni kaljen, nastane v prehodnem območju med kaljeno plastjo in nekaljenim jedrom. Za notranjo napetost je značilno površinsko stiskanje, tlačna napetost postane natezna napetost na določeni razdalji od površine, aksialna natezna napetost pa je največja, kar povzroči prečne razpoke. 3, koncentracija napetosti Razpokani deli s koti, zarezami, žlebovi so enostavni za proizvodnjo koncentracije napetosti. Skupaj z neenakomernim hlajenjem pri kaljenju je pogosto enostavno povzročiti razpoke v teh delih. Ta razpoka nima fiksnih morfoloških značilnosti. 4, mrežasta razpoka Je površinska razpoka, njena globina je plitva, običajno v razponu 0.01-2 mm, cesar razpoke v kateri koli smeri, ki tvori mrežo. Po površinskem razogljičenju obdelovanca z visoko vsebnostjo ogljika je njegova martenzitna specifična prostornina majhna, kar povzroči natezno napetost na površini in povzroči mrežaste razpoke. Kot je prikazano na sliki 5, se luščena razpoka ustvari v zelo tankem območju z ostrim prehodom napetosti, površina pa se lomi, ko se notranja razpoka, ki je vzporedna s površino, resno razširi.
